Magnezij je odkril Joseph Black, ime je dobil po grškem polotoku Magnesia. V naravi se magnezij ne nahaja v elementarni oblik, ampak v obliki sulfatov, silikatov in karbonatov. Najdemo ga v sestavi zemlje in morske vode.
V človeškem telesu je magnezij večinoma prisoten v kostnem tkivu . Deloma je magnezij vezan na površini kosti in je v stalnem ravnovesju z magnezijem, ki se nahaja izven celic. Tako se na zmanjšanje magnezija v krvi, odzove magnezij, ki se nahaja na kostni površini. Obratno se višek magnezija v krvi sprosti na površino kosti.
Magnezij, ki ima neprecenljivo vlogo pri ohranjanju zdravega človeka, je človeku potreben v različnih količinah. Moški zaradi večje mase skeleta, potrebuje večje količine magnezija kot ženske. Optimalne količine za odrasle osebe in mladino do 16 leta so od 300-400 g. Otrokom do 4 leta se priporoča 80 mg, otrokom do 15 leta pa 120-300 mg dnevno. Magnezij v večjih količinah potrebujejo nosečnice in sicer 350 mg, doječe mame pa 390 mg. V visoki nosečnosti je dodajanje magnezija priporočljivo zaradi preprečevanja prezgodnjih popadkov. Magnezij je v večjih količinah priporočljiv za športnike. Vzrok je v potenju, ki potrebuje magnezij zaradi nevtralizacije odvečnih kislin. Starejšim ljudem magnezij priporočajo ljudem, ki zaužijejo premalo vode in tekočine ter imajo pomanjkanje zaužite hrane. Magnezij v večjih količinah je priporočljiv tudi diabetikom. Vzrok povečanih količin za diabetike tiči v izločanju večjih količin magnezija z uriniranjem.
Pomanjkanje magnezija so študije odkrile pri deklicah in mladih ženskah med 14-18 letom. Med ženskami in moškimi je dober 1% populacije, ki magnezij zaužije v premajhnih količinah. Znaki, s katerimi se opazi, da magnezij primanjkuje so : omotičnost, zaspanost, nervoza, padec koncentracije, vrtoglavica, pritisk v glavi.
Čeprav o zdravem načinu življenja in ohranjanju našega zdravja vsaj načeloma vsi vemo precej...