Koronavirus je močno posegel tako v nakupovalne kot v prehranske navade Slovencev. Raziskave kažejo, da se je nakupovanje preusmerilo iz večjih trgovin v manjše, veliko več pa je tudi nakupovanja preko spleta in neposredno pri lokalnih ponudnikih. Raziskave so prav tako pokazale, da trgovin ne obiskujemo več večkrat na teden, temveč le še enkrat, veliko več kuhamo doma, zelo pa se je povečalo tudi zanimanje za lastno pridelavo hrane. Pri spletnem nakupovanju je treba omeniti, da se je zelo povečalo nakupovanje na spletu z dostavo na dom – tudi hrane.
Poudariti je treba tudi dejstvo, da se je nakupovanje vnaprej pripravljenih obrokov med epidemijo zmanjšalo za dve tretjini, saj so gospodinjstva med epidemijo obroke začela pripravljati doma. Tam pa, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, pa pri pripravi obrokov ni bilo zaznati večjih sprememb. Hrana je postala pomembnejša; manj je zavržene hrane, saj vse poteka bolj načrtovano.
Slovenski trgovci so se morali novim trendom nakupovanja hitro prilagoditi, saj so nakupovalne navade spremenile skoraj čez noč. Po krajšem obdobju so največji slovenski trgovci svoje moči preusmerili v izboljšano uporabniško izkušnjo v svojih spletnih trgovinah.
Mercator, ki ga vodi Tomislav Čizmić, in Spar, pod vodstvom direktorja Igorja Merviča, sta se morala v času spomladanske epidemije hitro prilagoditi izrednemu povpraševanju trga. Zaradi povečanega števila nakupov preko spleta sta tako bila Mercator kot Spar v začetku zelo preobremenjena, s počasno stabilizacijo položaja in dodatnim zaposlovanjem pa se je zmogljivost obravnave vseh naročil povečala in stanje normaliziralo. Hitre spremembe v letu 2020 so tudi podjetje Tuš z Andražem Tušem na čelu, prisilile k hitrim spremembam in vzpostavitvi nove spletne trgovine s katero so se postavili ob bok tekmecem. Vzpostavili so Spletni supermarket hitrinakup.com, ki deluje po vzoru podobnih storitev na trgu in je ustvarjena za prihranek časa – od iskanja izdelkov, hitrosti oddaje naročila in izbire prevzema.
Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja smiselno ohraniti in spodbujati, saj te lahko znatno pripomorejo k zdravju ljudi in planeta. Vsekakor drži dejstvo, da bolj načrtovani nakupi lajšajo pripravo jedi, pri čemer pa je treba dodatno spodbuditi predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Poudariti pa je treba tudi vrednote povezane s hrano pri mlajših generacijah, saj so se nekateri v teh razmerah prvič srečali z večjim obsegom priprave hrane doma.
Ob tem je smiselno omeniti tudi majhne spremembe, ki bodo še dodatno pomagale k spremembi prehranjevalnih navad:
- uživati je dobro pestro in raznovrstno hrano,
- ogljikovi hidrati naj bodo kakovostni – gomoljna zelenjava, buče, polnozrnata žita in psevdožita so najboljša izbira, saj so bogata s hranili,
- sadje in zelenjava naj bosta del vsakega obroka – tako bomo zaužili vsaj pet porcij sadja in zelenjave dnevno,
- porcije naj ne bodo prevelike – če hrano pripravljamo sami je to veliko lažje, kot če bi se prehranjevali v restavracijah,
- zadostna količina tekočine bo pripomogla k občutku sitosti – dnevno naj odrasla oseba popije vsaj 1,5 litra tekočine.
Postopna sprememba življenjskega sloga vodi v trajne spremembe miselnosti, počutja in prehranjevanja brez občutka, da smo česa prikrajšani. Pomembno je, da je zaužita hrana čim manj predelana, čim bolj sveža in pridelana brez kemičnih, telesu škodljivih sestavin. Ne odpovejte se popolnoma hrani, ki vam jo je užitek jesti. Glavno je, da pazite na ravnotežje vnosa energije in različnih hranil v telo.